Prekinitev delovnega razmerja v osnovi določa dvostransko podpisana pogodba ob nastopu dela. Delovno razmerje lahko prekine delodajalec ali delojemalec oziroma delavec. V največ primerih je to prav delavec, ki iz osebnega razloga želi prekiniti delovno razmerje.

V življenju pridejo dogodki ali večje spremembe, ki vplivajo na delavčev odnos do dela. Ko tega ne želi več opravljati pri istem delodajalcu, poda prošnjo za prekinitev delovnega razmerja. V skladu s pogodbo o delu potem tudi delovno mesto zapusti. V veliko primerih je v pogodbi naveden odpovedni rok. Ta je v skladu z notranjimi predpisi posameznega podjetja ali panoge. V večini primerov je trajanje odpovednega roka enako tako za delodajalca, kot za delavca. Obstajajo pa tudi drugačni primeri, ko se odpovedni rok delavca in delodajalca razlikujeta. Praviloma je odpovedni rok delodajalca krajši. Vzroki pa so posebej navedeni v dvostransko podpisani pogodbi o delu. Delavec pa lahko zaprosi za prekinitev delovnega razmerja brez posebnega vzroka.

Kakšne so okoliščine?

Tako se lahko delavec in delodajalec sporazumno dogovorita o trajanju odpovednega roka tudi mimo pogodbe o delu. Vse je odvisno od okoliščin prekinitve delovnega razmerja. Delodajalec mora v večini primerov na naše delovno mesto zaposliti novo osebo. Tako mora najprej objaviti razpis za prosto delovno mesto. Če je to delovno mesto zelo svojevrstno, bo verjetno potrebno uvajanje novega delavca. To delo nam lahko zaupa ali pa tudi ne. Vse je odvisno od okoliščin prekinitve delovnega razmerja. Verjetno nam bo delodajalec težko zaupal uvajanje, če delovno mesto zapuščamo zaradi nezadovoljstva. Vendar do prekinitve delovnega razmerja ne prihaja vedno zaradi nezadovoljstva. V življenju se dogajajo tudi drugačne spremembe. Na primer; selitev, poroka, druga izobrazba in še nekateri dogodki, ki vplivajo na spremembo dela. V takih primerih bo večina delodajalcev pripravljena na pogajanja od trajanju odpovednega roka. Prekinitev delovnega razmerja pa bo potekala brez zapletov.

Tihi odpovedni roki

V nekaterih podjetjih, predvsem z zvenečo blagovno znamko, obstajajo tako imenovani tihi odpovedni roki. To pomeni, da delavec zapusti delovno mesto takoj, ko izroči pisno odpoved delovnega razmerja. V delovnem razmerju pa ostane v skladu s podpisano pogodbo o delu za čas trajanja odpovednega roka. S tem se delodajalec v neki meri zaščiti, da bi morebiti delo ne bilo dobro opravljeno ali bi nastala druga gospodarska škoda zaradi odhajajočega delavca. Prazno delovno mesto pa začasno zapolni z delavci znotraj podjetja.

Ko delovno razmerje prekine delodajalec

Bolj zapletena zgodba pa je, ko mora delodajalec prekiniti delovno razmerje z delavcem. Nekateri vzroki prekinitev so navedeni že v pogodbi o delu. Najpogostejši pa je neopravičen izostanek iz dela več dni. Sledi mu povzročitev večje gospodarske škode. Vsi ostali spori se lahko rešijo sporazumno.

V zadnjem času pa se dogaja ogromno prekinitev delovnega razmerja s strani delodajalca zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem primeru delavcu pripada odpravnina in državno denarno nadomestilo. Delodajalec je zavezan podati namero o prenehanju opravljanja dejavnosti in o tem obvestiti delavce v skladu s kolektivno pogodbo v panogi, ker tega zapisa gotovo ni v pogodbi ob sklenitvi delovnega razmerja. V bodoče bi bilo morda dobro bodoče delodajalce spomniti tudi na ta zapis v pogodbi. Tako bi bilo tudi reševanje morebitnih zapletov veliko lažje.

Z članstvom v sindikatu panoge si lahko prihranimo veliko težav ob ne sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. Pravniki s področja dela bodo skrbno proučili našo pogodbo o delu in nam brezplačno svetovali pravilno pot do najboljšega načina prekinitve delovnega razmerja. Nemalokrat pa mora, žal, ne sporazumna odpoved na delovno sodišče. To pa je najtežja in najdaljša pot do rešitve problema.

Ali ste vedeli, da morate tudi, preden se upokojite, zaprositi za prekinitev delovnega razmerja pri takratnem delodajalcu? Odhajate namreč iz podjetja in spremeni se vaš položaj. Tudi vaš novi plačnik postane država, ki ste ji tekom let delovne dobe plačevali prispevke za vaše tretje življenjsko obdobje.